O nas

 

Okolica ljubljanske mestne hiše je prostorsko pomembna. V bližini se nahaja Robbov vodnjak treh slovenskih rek, ljubljanska stolna cerkev in zgradba prvega ljubljanskega hotela Wilder Mann, zgrajenega leta 1731.

Tu se nahaja tudi poslopje, v katerem je od leta 1870 gostilna Sokol. Tako je gostilno naslovil njen ustanovitelj, Jakob Mehle, doma iz okolice Grosuplja. Mehle je poleg te gostilne imel še nekaj posesti. Po njegovi smrti je posest podedovala njegova tretja žena. Po materini smrti je vse skupaj podedovala njuna hči kot edina dedinja.

Jakob Alešovec je v Ljubljanskih slikah leta 1879 omenil, da je pri Sokolu gospodaril  krčmar boljše sorte, da je bila gostilna na točki kjer je mnogo ljudi hodilo mimo, mize so bile pogrnjene, točilo se je nepokvarjeno domače vino, jedi so bile okusne, porcije pa velike.

Leta 1870 je bilo v gostilni Sokol ustanovljeno ljubljansko gasilsko društvo. Pozneje so se v Sokolu zbirali razni umetniki, na primer igralec Josip Nolli, pisatelji in pesniki Juš Kozak, Pavel Golia, Oton Župančič in drugi.

Leta 1998 so gostilno prevzeli zdajšnji lastniki. Zadali so si nalogo, da bodo negovali slovensko avtohtono kulinariko, kar jim dobro uspeva. Sokol je postal turistična atrakcija, gostilna pa se trudi tudi za domače goste.

V gostilni postrežejo razne domače dobrote, najprej domače žganje. Takoj nato postrežejo divjačinski namaz, pršut in suhomesnato divjačino, domačo piščančjo pašteto itd. Sledi gobova juha v krušni skodeli, nato pa rižota z jurčki, testenine z divjačinskim ragujem, telečja obara, razni zrezki, pečenke, na manjkajo tudi pečenice, krvavice in kranjske klobase. Mnogovrsten je tudi izbor solat in prilog. Po vsem tem v Sokolu postrežejo  sladice, npr. jabolčni zavitek, domačo gibanico in domače sirove ali orehove štruklje. Vso to hrano pa se lahko oplemeniti tudi z vini iz vseh slovenskih vinorodnih predelov.